Zdravnik, župan, pobudnik novih idej...
Obrazložitev predlagatelja: Peter Radoja, podpredsednik OO SDS Šoštanj
Bogdan Menih je bil rojak naše občine in Šaleške doline. Zelo zgodaj si je postavil svoj življenjski cilj. Zaželel si je neposrednega stika in povezave z ljudmi. Njegova želja je bila skrb in pomoč sočloveku. Pomagal je vselej v psihični in fizični stiski. Odločil se je za težak in naporen zdravniški poklic. Že kot zdravnik ni poznal razlik med revnimi in bogatimi, med dobrimi in slabimi. Bil je do vseh enak, strpen.
Znal je poslušati. Sprejemal je s svojim razumom vso zaupanje svojih sogovornikov. Ni poznal ure ali slabega vremena. Zmeraj se je razdajal vsem, kis o potrebovali njegovo osebno in strokovno pomoč. Poznali so ga vsi občani kot doslednega resnicoljubnega sočloveka – zdravnika, poštenjaka in realista.
Kot vse splošno razgledana in dostojanstvena osebnost se je pričel že v bivši Občini Velenje zavzemati za enotnost kriterijev vseh krajanov v občini. Težko je prenašal enostranskost in krivičnost. Njegovi pogledi so bili usmerjeni v Šaleško dolino. Želja mu je bila doseči napredek. Napredek, ki bo prinesel enakomeren razvoj tudi ostalim krajem, širom po dolini.
Dočakal je trenutek osamosvojitve naše republike – Slovenije. Kot zaveden Slovenec se je takoj podal v novo sfero delovanja. Imel je občutek, da bo lahko pri oblikovanju nove občine Šoštanj pričel z novo ustvarjalnostjo.
Kot poznanemu zdravniku so mu zaupali občani. Prepoznali so njegove poštene namene. Sprejeli so ga kot prvega župana, ponovno ustanovljene občine ŠOŠTANJ.
Sprejel je veliko nalogo z vso resnostjo. Imel je zrele ideje, katere žal ni zmogel vseh realizirati. Trudil se je izpolniti vsako željo občanki ali občanu, ki je bila povezana za dobro širših interesov. Uspel je doseči Sloveniji spoznavnost Šoštanja. S tem je dosegel dokazati, da ima Šoštanj kulturno in prosvetno tradicijo, da ima kulturno dediščino. Pod njegovim pokroviteljstvom je izšla knjiga v priredbi Toneta Ravnikarja (po g. Hribarju) »Šoštanj in okolica«. Bil je pobudnik za restavriranje »Pustega grada«.
Zelo veliko pomembnost je osredotočil na degradacijo naravnega okolja. Tu ni bil popustljiv do nobenega povzročitelja. Pričel je s sistemskimi prijemi. Pripravil je osnutek »Zakona o renti«. Ta predlog osnutka je aktualiziral Šoštanj po celi SLOVENIJI. Spomnil je Slovence, da energetika ni namenjena samemu Šoštanju, ni samo njegov problem, temveč slehernega Slovenca. Kot avtorja tega predloga so prepoznali njega in Šoštanj preko medijev tudi v tujini. Potrudil se je, da je naloga mladih raziskovalcev te naše občine našla mesto tudi na internetu »Šoštanj in okolica«.
Posebno poglavje zavzetosti mu je nenehno predstavljalo šolstvo. Posebno velik pomen je namenjal višjemu nivoju šolanja, ki bi naj šolarjem nudila vse sodobne dosežke učnih pripomočkov, tehnike, krepitve zdravja v zdravem okolju. Želel je kvalitetno šolanje, kot so ga deležni v večjih krajih in mestih. Velika želja mu je bila vrniti kraju srednjo šolo, ki jo je nekoč že imel. Breme graditve pa porazdeliti med državo in povzročitelje, krive za poškodovano in okrnjeno naravo.
Na vsakem koraku je bil človek – župan. Bil je župan občanom, ki so ga volili in tistim, ki niso glasovali za njegov mandat. Ni poznal razlike. Bil je enako prijazen in razumen do vseh, ki so želeli njegov stik. Njegov socialni čut je bil stalno prisoten na vsakem mestu, času in nivoju.
Zavzemal se je in stalno ponavljal, kako bi lahko nudili Občini in občanom enako blagostanje, kakor ga imajo v drugih občinah, ki niso omejeni pri svojem odločanju o bodočnosti svojega razvoja. Poskušal je na vsakem koraku vrniti Šoštanju in občini »dušo«, ki jo je nekoč že imel pri svojem vsestranskem gospodarskem, kulturnem in prosvetnem razvoju.
Njegova ideja enakomernega razvoja mesta in okolice se je uresničevala. Želel je nuditi enaki standard vsem občanom v komunalni infrastrukturi. Ko so bili naši občani že kaznovani z oviranjem pri svojem razvoju, jim je želel nuditi vsaj tisto osnovo kumunalnega standarda, ki za vsakega človeka osnovna pravica.
S svojimi idejami je uresničeval in predstavljal osebnost, ki bo ostala v spominu na njegovo delo in poznanost Šoštanja v dolini in Sloveniji. Pomenila mu je domovino, za katero se je čutil dolžan žrtvovati.