Medena tržnica v Šoštanju

Največji doprinos čebel in drugih opraševalcev je opraševanje skoraj treh četrtin vseh rastlin, s katerimi proizvedemo 90 % svetovne hrane. Tretjina svetovne pridelave hrane je odvisna od čebel oziroma vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja. Da bi se ljudje po celem svetu tega v čim večji meri zavedali, so na slovensko pobudo 20. maj razglasili za svetovni dan čebel.

Obeležili smo ga tudi v Šoštanju. Na Trgu svobode je bila v soboto na pobudo Občine Šoštanj medena tržnica, na kateri so čebelarji predstavili med in medene izdelke, sočasno pa je v organizaciji Društva upokojencev Šoštanj potekal festival petja in glasbe. V Čebelarsko družino Ravne – Šoštanj je vključenih kar 67 čebelarjev, nekateri med njimi so se predstavili na sobotni tržnici, pridružili pa so se jim tudi čebelarji iz sosednjih občin – Velenja in Šmartnega ob Paki. Veliko pozornosti so pritegnile tudi panjske končnice Alimpija Košarkoskega.

Bolj kot prodaja medu in medenih izdelkov je bilo tokrat v ospredju izobraževanje o pomenu čebel, o opraševanju, o medonosnih rastlinah in seveda o zdravilnih učinkih, ki jih med ima. 

Sočasno z medeno tržnico je potekal Festival petja in glasbe, ki so ga skupaj pripravili Društvo upokojencev Šoštanj, Zavod za kulturo Šoštanj, Turistično-olepševalno društvo Šoštanj in Občina Šoštanj, na katerem so se poleg domačih pevskih zborov (ŽPZ Lokovica, Gaberški cvet, MPZ Ravne, MePZ DU Šoštanj in dva zbora OŠ Karla Destovnika-Kajuha) predstavili še Pihalni orkester Zarja in Folklorno društvo Oglarji Šoštanj.

Zbrane je nagovoril župan Občine Šoštanj Darko Menih, ki je povedal, da je vesel, da v naši občini odlično deluje toliko čebelarjev, da moramo še naprej skrbeti za čebele in njihove pridelke, jim čestital ob svetovnem dnevu čebel in izrazil zadovoljstvo, da so obiskovalci v tako velikem številu prišli na prenovljen Trg svobode, čestital je tudi zborom in drugim nastopajočim ter se zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji prireditve. Obenem je še povedal, da Občina Šoštanj razmišlja, da bi ta dogodek postal tradicionalen.